KDO SO BILI SAMURAJI?
Samuraji so bili bojevniška kasta, ki je vladala Japonski polnih 700 let. Samuraj pomeni v prevodu tistega, ki služi. Drugo ime je bushi – bojevnik. Samuraji so bili v marsičem podobni evropskim vitezom. Medtem, ko so vitezi služili bogu in cerkvi, so samuraji služili svojim gospodarjem, daimyo-jem. Poslušnost in brezrezervna odanost gospodarju je smatrana kot prva samurajska vrlina. Ta zahteva se je imenovala giri ali dolžnost. Iz tega vazalnega odnosa se je razvil ritualni samomor in maščevanje. Zraven tega pa se je od samurajev zahtevalo, da se nenehno izpopolnjujejo v borilnih veščinah in so na bojiščih neustrašni. Samuraji so se ravnali po svojem kodeksu imenovanem bushido. 
Samuraji so prezirali smrt in ko se je samuraj sprijaznil z smrtjo je bil neustrašen in ravnodušen do smrti. Ta ravnodušnost do smrti izhaja iz zen budizma, prav tako pa tudi ritualno pitje čaja pred in po bitki. Običaj pitja čaja so prevzeli tudi predstavniki drugih slojev in se je ohranil do današnjih dni. Iz budizma so prevzeli vero v nespremenljivost usode, pokoravanje neizbežnemu in hladnokrvnost pred nevarnostjo. Visoko se je cenila čast, pod vplivom šintoizma (izvirna japonska religija) pa je važno vlogo igralo poreklo in ugled družine. |
|
KAKO SO PRIŠLI NA OBLAST?
Samurajska kasta se je pojavila kot pomembna sila v obdobju Heinan (794-1185). Manj pomembni člani cesarske družine in nižje plemstvo so zavzeli položaje v provincah. Da bi zaščitili svoje premoženje so oboroževali sorodnike in lokalno prebivalstvo.
Te enote so predstavljale začetek bojevniške kaste. Sčasoma so se ti bojevniki zbrali okrog prestolnice in se zaposlili kot dvorska straža. Poimenovani so samuraji in od začetka je ime veljalo le za vojake, ki so bili na dolžnosti v cesarski palači. Kasneje pa je označevalo vse pripadnike oboroženih enot.
V 11 st. pa je prišlo do krvave vojne med dvema najvplivnejšima samurajskima družinama: Taire in Minamoto. Prvi so želeli zrušiti cesarja, drugi pa so bili na njegovi strani. Zmagala je družina Taire, ki jo je spodnesel po 25 letih preživeli Minamoto Joritomo, ki so ga Taire pustili živega kot otroka. Taire so bili popolnoma uničene in za zmeraj izbrisane iz japonske družbe. Yoritomo je v Kamakuri ustanovil bakufu in od cesarja dobil naziv Shogun. Samuraji so tako postali vladajoča kasta naslednjih 700 let, vse do obnove cesarske oblasti leta 1867.
|
|
NAJVEČJI VOJSKOVODJE
V zgodovini Japonske, ki pomeni nenehne boje za oblast posameznih samurajskih klanov je bilo veliko neustrašnih bojevnikov in znamenitih vojskovodij. Eden takšnih je bil prav gotovo Minamoto Jošie imenovan tudi Hačiman taro ali najstarejši sin boga vojne . Izkazal se je predvsem v spopadih proti plemenom Ainu. Druga znamenita osebnost , nekakšen japonski Robin Hood je Minamoto Jošicune, Yoritomov brat . Izkazal se je v boju proti družini Taire in pripomogel k bratovi zmagi. Vendar je bil zaradi svoje priljubljenosti trn v peti Yoritomu, ki je povzročil njegovo smrt.
Konec 15 st. se je dežela pogreznila v 100 letne državljanske vojne. Iz tega so Japonsko izvlekli trije veliki vojskovodje: Oda Nobunaga, Toyotomi Hideoshi in Ieasu Tokugava. Tokugava je prišel na oblast in poskrbel za, da mu Toyotomijev sin z pristaši ni bil več nevaren. Klan Tokugava je bil na oblsti skoraj 300 let vse do obnove cesarske oblasti.
BUSHIDO
Pot samurajev ali bushido je bil nepisani kodeks osnovnih moralnih načel samurajev. Veljalo je, da je smrt pot samuraja. Ko se je samuraj sprijaznil z mislijo na smrt je postal neustrašen. Vrednote,ki jih je poudarjal bushido so sledeče: čast, pravičnost, zvestoba, sočutje, resnicoljubnost, vljudnost, pogum, hrabrost, samokontrola, samomor in maščevanje.
Program učenja po pedagogiki bushida se sestavljal od naslednjega: mečevanje, lokostrelstvo, ju jutsu, jahanje, uporaba kopija, taktika, kaligrafija, etika, književnost in zgodovina.
|
|
KULT MEČA
Bushido je naredil meč za emblem zmage in junaštva. Meč je igral pomembno vlogo v življenju samuraja, smatralo se je, da je meč duša samuraja. Samurajski fant se je že zelo zgodaj naučil, kako se uporablja meč in pri petih letih je dobil svoj prvi meč. Z petnajstimi leti se je že lahko ponašal z orožjem, ki je edinstveno v zgodovini človeštva. Orožje, ki ga nosi za pasom je simbol tega,kar nosi v srcu in v mislih.
Dva meča, dolgi in kratki – katana in vakizashi sta zmeraj zraven samuraja, za pasom, ob postelji, ko spi ali pa na najvidnejšem mestu v sobi ampak zmeraj na dosegu roke. Japonski oziroma samurajski meči so edinstveno orožje, ki po kakovosti in ostrini rezila daleč prekašajo vsa najboljša rezila skovana v Toledu in Damasku. Več o samurajskih mečih in sami izdelavi tega neverjetnega orožja si preberite v poglavju o japonskih mečih. Kult meča zavzema v japonski zgodovini in folklori pomembno mesto. V rokah grobega človeka je nevarno orožje, ki seje smrt.
V rokah mojstra pa lahko postane dobronameren. Dobro znana zgodba naj služi kot ilustracija :
Muramasa, prvovrsten kovač, ampak malo mentalno neuravnovešen je bil na slabem glasu, ker so meči skovani v njegovi kovačnici vedno pripeljali svoje lastnike v krvave spopade.
Naravo Muramasinega meča so izprobali tako, da so zapičili rezilo v potok. Meč je prerezal vsak list, ki se je dotaknil rezila. Isto so storili z rezilom, ki ga je skoval Masamune, najbolj priznan med kovači. Listje je obšlo rezilo in ostalo nepoškodovano.
HARAKIRI
Harakiri pomeni v dobesednem prevodu paranje trebuha. Drugo bolj priljubljeno ime je seppuko – ritualni samomor.
Japonci so verjeli, da je trebuh (hara) središče človeškega bitja in je v njem njegov duh, volja in čustva.
Harakiri je bil samuraj dolžan storiti v primeru izgube časti, ali na bojnem polju ali pa zaradi kršenja takratnih norm. Za harakiri pa je moral imeti dovoljenje svojega gospodarja – diamya. Samuraj, ki je izvršil seppuko je svoji družini zagotovil slavo in čast, ki se je prenašala več generacij.
Obstajala so pravila za izvedbo seppuka. Izvajal se je na tatamijih 1 X 2 m, na katerem je bila velika bela blazina. Na tej je obsojenec sedel na petah, meter levo od njega pa je bil pomočnik – kaišaku. Le ta je poskrbel, da je obsojencu prihranil nepotrebno agonijo ali pa pri morebitnem oklevanju rešil čast obsojenega z obgalvljanjem. Verjetno je bilo v mnogih primerih tako, da je bila glava odsekana v trnutku, ko je obsojeni vzel v roke nož.
Za najhrabrejše pa je veljalo, da se prereže trebuh z leve proti desni in se konča z malim rezom navzgor in šele takrat bi pomočnik obglavil obsojenega. |
|
POLOŽAJ ŽENSKE V SAMURAJSKI DRUŽBI
Bushido je bil prvenstveno namenjen predvsem moškemu spolu. Bushido največ hvali ženske ² , ki so se oslobodile slabosti svojega spola in izoblikovale junaštvo dostojno najmočnejših in najhrabrejših moških ² . Deklice so bile vzgojene, da skrivajo oz. zatirajo čustva in da znajo rokovati z orožjem ( predvsem z nagi-nato ). Ker ženska ni imela svojega gospodarja se je morala znati odbranit sama. S svojim orožjem je ščitila svojo osebno čast z isto predanostjo kot je njen mož ščitil gospodarjevo, prav tako pa je skrbela tudi za vzgojo sinov. Ko so bila dekleta zrela so dobile v poklon bodala (kai-ken), s katerimi so se lahko branila ali pa ubranila svojo čast z samomorom.
Pravzaprav je bila dekletova čast najvišja vrlina, cenjena bolj od samega življenja.
Kot hčerke so se žrtvovale za očete, kot soproge za moža in kot matere za sinove. Zmeraj so bile na uslugi. Na začetku lestvice služenja je bila ženska ki se je žrtvovala za moža, da bi se lahko on žrtvoval za svojega gospodarja. Ženska v nobenem drugem družbenem staležu ni imela manj svobode kot v samurajskem. Zanimivo je, da je v nižjih družbenih staležih – obrtniki položaj ženske in moškega bil bolj izenačen. Prav tako je tudi pri višjem plemstvu bila razlika med spoloma manj vpadljiva.
Ženino odrekanje za dobro moža, doma in družine je bilo prav tako spoštovano in častno kot moževo odrekanje za dobro gospodarja. |
|
KAKO JE PRIŠLO DO ZATONA SAMURAJEV
Leta 1868 je prišlo do obnove cesarstva t.i. Meiji obnove, kar je pomenilo padec šogunata in samurajev kot vladajoče kaste. K temu so pripomogli predvsem trgovske ekspedicije tujcev predvsem američanov (Perry), ki so prisilili Japonsko, da pusti svojo politiko izolacije. Cesar je spet postal resnični vladar Japonske. Samuraji so tako izgubili oblast za vedno. Samurajem je bilo prepovedano nositi meče in z uvedbo vsesplošne regrutacije so izgubili monopol vojaške službe. Postopno so uvedene državljanske pravice in ideje parlamentarne vladavine. Leta 1889 je cesar sprejel Ustavo. Japonska je doživela hiter ekonomski napredek. |
|
|
